četrtek, 21. februar 2019

Delovni listi in delovni zvezki

Pred dnevi je bila objavljena novica o tem, da bo MIZŠ osnovnim šolam krila delovne zvezke učencev 2. razredov me je spomnila na moje učiteljevanje v srednji šoli. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem, na Srednji-ekonomski in poslovni šoli v Kopru, poučevala ekonomijo. Ekonomija je bila v program Ekonomskega tehnika umeščena v 3. in 4. letnik. Z dijaki, ki so se po 2. letniku odločili, da bodo šolanje zaključili z eksterno maturo, sem se srečevala po 4 ure tedensko, z dijaki, ki pa so za svoj zaključek šolanja izbrali t. i. zaključni izpit, po 2 uri na teden.

Opazila sem, da imajo dijaki z razumevanjem vsebin zapisanih v učbeniku kar nekaj težav. Težave so imeli tudi pri sprotnem zapisovanju med šolsko uro, zato sem se odločila, da jim na pomoč priskočim s t. i. delovnimi listi. Delovni list je predstavljal grobi skelet učne ure, ki so ga dijaki med razlago dopolnjevali. Prvo leto so delovni listi nastajali sproti, za vsako uro posebej. Na listu so, poleg snovi, bile tudi naloge za preverjanje razumevanja snovi, pa tudi različne, na pol narisane, ali le zastavljene sheme, grafi, računske naloge, pa tudi kakšne zabavne vsebine (npr. križanke ali uganke), povezane z učno snovjo. Delovni listi so se tako množili in konec leta je nastala že kar zajetna zbirka delovnih listov, ki je pokrila celotno izvedbo predmeta v letniku. Naslednje leto sem dijake z delovnimi listi za predmet oskrbela na začetku šolskega leta. Glede na dober odziv dijakov je leta 1999, v sodelovanju s kolegicami (Heleno Fortič, Branko Likon in Mariko Šadl) ter podjetjem Pia iz Velenja, nastala tudi elektronska različica delovnega zvezka. Dijaki so si delovni zvezek naložili na svoj računalnik, ali pa smo jim učitelji v kopiranje posredovali zgoščenko, saj dogodek sega še v čas klicnega dostopa do interneta.

Primer naloge iz e-delovnega zvezka iz leta 1999:


Z uvedbo ekonomskih gimnazij se je predmet Ekonomija razpotegnil čez vsa 4. leta. Z uvodnimi vsebinami smo začeli že v 1. letniku. Dve leti mlajši dijaki so ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo vsebine sprejemali čisto drugače. Hitro sem ugotovila, da bil nasvet kolegice Šadlove, ki je bila v skupini šol s poskusnim uvajanjem ekonomske gimazije, »obrni se za 180°«, še kako na mestu. Res je bil potreben premik v načinu dela in tudi v glavi. Pred seboj nisem več imela skoraj polnoletne mladine, temveč mladino, ki je komaj zapustila osnovnošolske klopi in v srednjo šolo vstopila z različnimi motivi.

Delovne liste sem prilagodila učni snovi in starosti dijakov, vendar sem kmalu ugotovila, da je bila miselna pozornost dijakov usmerjena le še v lovljenje besed »kam kaj vpisat«. »Fill gaps« me spominja na moje šolske dni, ko smo vneto zapolnjevali prazna mesta v delovnih zvezkih, ob tem pa so nam misli uhajale vse povsod. Podobno so tudi moji dijaki prazne prostorčke izpolnjevali brez razmišljanja. Tako sem že naslednje leto zavrgla delovne liste in dijake usmerila v pisanje lastnih zapiskov, pa čeprav je bilo »prisilno pisanje zapiskov« v srednji šoli zame nesprejemljivo. Hm, če sedaj pomislim, da še študente vzpodbujam k pisanju zapiskov. No, tako sem od dijakov zahtevala pisanje zapiskov, se vmes včasih še nasmejala ob vprašanju »veliki« ali »mali« naslov... Poleg prosojnic, ki sem jih uporabila na grafoskopu (govorimo o 90.-ih prejšnjega stoletja ;-)) je med uro, na klasični zeleni tabli, nastajal še slikovni prikaz vsebine (miselni vzorec). Takšen pristop se je na koncu leta, vsaj v nižjih letnikih, pokazal za zelo uspešnega. Dijaki so bili aktivni (pisali, risali), vmes je bilo več časa za dodatno razlago in, kot raziskave danes kažejo, ročno pisanje, ob vsej tehnologiji,  sploh ni za staro šaro. Nasprotno, spodbuja miselne procese in tako prispeva k poglobljenemu učenje. Negativne učinke nepisanja opažam pri svojih študentih. Študentje, ki predavanjem sledijo s pisanjem zapiskov, lažje opravljajo študijske obveznosti in so pri njih tudi uspešnejši.

petek, 15. februar 2019

Družbena omrežja med mladimi


Mladi med 14. in 17. letom v ZDA

Raziskava raziskovalnega centra Pew je pokazala, da mladi Američani (med 14. in 17. letom) vedno pogosteje uporabljajo YouTube (85 %), Instagram (72 %) ter Snapchat (69 %), medtem ko je delež uporabnikov Facebooka padel na 51 % uporabnikov. YouTube je bolj popularen med dečki (89 %, dekleta: 81 %), medtem kot je na Instagramu (deklice: 75 %, dečki 69 %) in Snapchatu (dekleta: 72 %, dečki 67 %) več deklet. Do omrežij dostopajo predvsem prek mobilnih naprav (pametnih telefonov).

Študentje poslovne šole

Študente ob začetku predmeta povabim k izpolnitvi ankete o navadah, vezanih na uporabo računalnika in interneta ter uporabo spletnih storitev. Glede na spremembo navad ameriških mladostnikov, sem želela preveriti kako je z uporabo naprav in družbenih omrežij moj študenti poslovne šole. V anketi so sodelovali študentje 1. letnika univerzitetnega (UN) (93,9 % odziv) in strokovnega (VS) študijskega programa (83,1 % odziv) Management, UP Fakultete za management.  Zanimivo, skoraj vsi, v anketo vključeni študentje (98,5 %), redno ali pogosto uporabljajo pametni telefon za dostop do interneta, pa tudi za opravljanje študijskih obveznosti. Za šolsko delo pametni telefon redno ali pogosto uporablja 68,4 % anketiranih študentov. Le 10,5 % anketiranih študentov mobilni telefon za šolsko delo uporablja redko, ali nikoli (2,1 %). Podrobnosti so razvidne iz slike 1.

Slika 1: Pogostost uporabe naprav za dostop do interneta in za šolsko delo


Podobno kot po zgoraj omenjeni raziskavi, tudi naši študentje najpogosteje uporabljajo YouTube – pogosto ali redno ga uporablja kar 96,8 % anktiranih študentov (Slika 2). Dejansko ni študenta, ki bi YouTube-a ne uporabljal, ali pa bi ga uporabljal redko. Instagram je ravno tako zelo priljubljeno družbeno omrežje, saj ga redno ali pogosto uporablja 89,5 % anketiranih študentov. Facebook je med našimi študenti še vedno prisoten, saj ga redno ali pogosto uporablja 85,2 % anketirancev, medtem ko ga nikoli ne uporablja 5,3 % anketiranih ter dodatni 1,1 % redko. Uporabo družbenih omrežij smo merili po pogostoti uporabe. Med američani priljubljeno omrežje Snapchat ni bilo ponujeno v izbiro, so ga pa študentje vpisali pod "drugo". Tako je uporabo Snapchata zabeležilo 38,9 % anketirancev in sicer več med študenti VS programa (46,7 %) kot študenti UN programa (29,0 %).

Slika 2: Pogostost uporabe družbenih omrežij

In zakaj študentje uporabljajo YouTube? O tem pripravljam predstavitev za eno od prihodnjih konferenc.

Delovni listi in delovni zvezki

Pred dnevi je bila objavljena  novica o tem, da bo MIZŠ osnovnim šolam krila delovne zvezke učencev 2. razredov me je spomnila na moje učite...